Ustavimo se, globoko vdihnemo in premislimo, kaj zapisati v našo spominsko knjigo

Ustavimo se, globoko vdihnemo in premislimo, kaj zapisati v našo spominsko knjigo

Stara sem 57 let. Z Rupovškim poljem sem se seznanila pri štirih letih, ko smo se na njegov rob priselili iz Stare Ljubljane. Žalost za izgubo Grajskega hriba je kmalu prekrilo navdušenje nad prostranim Rupovškim poljem s pravilnim trikotnikom Storžiča v ozadju. Vsak dan, v vseh letnih časih, je bilo prostor radostnih doživetij. Tukaj sem se učila delati kolesa, premete […]